V prvem koraku se je izdelala hidrološka analiza za vse obravnavane vodotoke s skupno površino vodozbirnega območja 205 km2, ki zajema analizo hidro-geografskih in padavinskih podatkov ter podatkov vodomernih postaj. Izdelani so bili štirje hidrološki model, s pomočjo katerih so se določili računski poplavni valovi, ki so se v nadaljevanju uporabili pri hidravličnih izračunih. Pri hidrološki analizi so se za razporeditve padavin v posamezne padavinske dogodke upoštevane Huffove krivulje, padavinske izgube so bile določene po metodi SCS, transformacija padavin v odtok po metodi SCS, izračun transformacije vzdolž vodotoka pa je bil določen s hidrološko–hidravlično metodo Muskingum–Cunge. V naslednjem koraku je bilo izdelanih 10 večjih 2d hidravličnih modelov. Za vsak vodotok oz. v vsakem modelu so bili narejeni najmanj trije izračuni (Q10, Q100, Q500), v nekaterih primerih pa so bili potrebni dodatni izračuni za upoštevanje korelacije poplavnih valov na sotočjih. Na podlagi rezultatov hidravličnih izračunov so se izdelale poplavne karte.