V prvem koraku se je izdelala hidrološka analiza za vse vodotoke, za katere niso bile znane vodne količine iz predhodnih dokumentacij oz. so bile te zastarele. Hidrološki del zajema analizo hidro-geografskih in padavinskih podatkov ter podatkov vodomernih postaj. Izdelan je bil hidrološki model, s pomočjo katerega so bili določeni računski poplavni valovi, ki so se v nadaljevanju uporabili pri hidravličnih izračunih. Pri hidrološki analizi so se za razporeditve padavin v posamezne padavinske dogodke upoštevane Huffove krivulje, padavinske izgube so bile določene po metodi SCS, transformacija padavin v odtok po metodi SCS, izračun transformacije vzdolž vodotoka pa je bil določen s hidrološko–hidravlično metodo Muskingum–Cunge.

V naslednjem koraku se je izdelalo 10 večjih 2d hidravličnih modelov. Za vsak vodotok so bili narejeni najmanj trije izračuni (Q10, Q100, Q500), v nekaterih primerih pa so bili potrebni dodatni izračuni za upoštevanje korelacije poplavnih valov na sotočjih. Na podlagi rezultatov hidravličnih izračunov so se izdelale poplavne karte. V okviru hidrotehničnega elaborata so se definirala vsa križanja z vodotoki. Analizirale so se pretočne odprtine obstoječih in novih premostitvenih konstrukcij in prepustov, vključno z določitvijo potrebnih dimenzij pretočnih odprtin.