Za določitev območij poplavljanja se je izdelalo 24 poenostavljenih hidrološko-hidravlični modelov po metodi neposredne aplikacije padavin na dvo-dimenzijsko računsko mrežo (angl. rain on grid). Modeli zajemajo celotno porečje Savinje. Pri izdelavi posameznega modela je bilo pomembno izbrati ustrezno ločljivost mreže posameznih modelnih območij, izvesti ključne popravke geometrije, določiti časovni korak simulacije, koeficiente hrapavosti in padavinske scenarije ter robne pogoje. Pomembno korekcijo geometrije računske mreže predstavlja opis poteka pomembnejše infrastrukture (železnice, ceste) in specifičnih hidravličnih struktur (nasipi, mostovi, prepusti, pregrade, prelivi, robovi strug). Uporaba podatkov o reliefu na večjih računskih celicah omogoča skrajšanje računskih časov in posledično obravnavo večjih porečij, vendar manjšo natančnost izračunov in večjo nezveznost območij poplavljanja.

Metoda izdelave modelov temelji na aplikaciji efektivnih padavin na mrežo računskih celic velikosti cca 15–20 m ob vpeljavi ostalih robnih pogojev (normalna globina, hidrogrami). Potek glavnih strug in tokovnih ovir se je podrobneje opisalo z mrežo računskih celic velikosti cca 5–10 m, prav tako pa so se izvedli popravki geometrije računskih celic na pomembnejših stičiščih oz. presečiščih. Hidravlične značilnosti posamezne računske celice se izračunavajo s pomočjo podmreže rastrskega modela reliefa 1 m x 1 m. Kalibracija modela za določitev koeficienta hrapavosti se je izvedla na ocenjene pretoke Q100 (podatki preteklih hidroloških in hidravličnih študij, vodomernih postaj) v izbranih kontrolnih prerezih. Za vsak model je bila izdelana tudi verifikacija s pomočjo razpoložljivih podatkov (podatki vodomernih postaj, zabeleženi poplavni dogodki ipd.).

Na podlagi dobljenih rezultatov hidravličnih modelov so se ti obdelali z upoštevanjem določenih parametrov in kriterijev, nato pa so se s posebnimi kriteriji ločila območja poplavna na fluvialni in pluvialni tip poplave.